Rastline

Med rastlinami si posebno naravovarstveno pozornost zaslužijo vrste iz t.i. "rdečega seznama". Glede na seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije iz leta 1989 (Wraber&Skoberne, 1989) je v parku 7 takih vrst, glede na Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ul. RS 82/02) je teh vrst celo več kot 70!

Kar nekaj vrst je bilo prvič opisanih za določeno fitogeografsko območje prav na podlagi raziskav v Kozjanskem parku (Jogan, 1995). Močvirska kukavica, bavarska popkoresa, kranjska lilija, Jacquinov jetičnik, panonska detelja ali Shuttleworthov rogoz, že same po sebi kažejo na izreden preplet različnih tipov rastišč in rastlinskih združb. Poleg prevladujočih kalcifilnih vrst se v Kozjanskem parku nahajajo celo takšne, ki domujejo na sicer redkih silikatih (npr. francoska lepnica). Okoljski pogoji znotraj parka pa zelo variirajo: od senčnih in mokrotnih do suhih in sončnih.

Zemljevid rastlin

S pospešenim raziskovanjem v zadnjih letih se v Kozjanskem parku odkrivajo nove in nove botanične zanimivosti - npr. relativna pogostnost travnolistne perunike in mnogih vrst kukavičevk. Slednje so na širšem območju Parka zastopane z več kot 30 vrstami. Pravi botanični biseri Kozjanskega parka so poleg prej omenjenih vrst še blagajev volčin, opojna zlatica, Clusijev in tržaški svišč, širokolistna in bodeča lobodika, kobulasti zelenček, jarica (raste tik ob upravi parka), visoki grint, panonska stoklasa, progasti vrbovec, navadna glota, navadni kosmatinec, močvirska grebenika, avrikelj, Hladnikov grintavec, kranjska bunika (f. hladnikiana)… Posebej velja izpostaviti vrstno zelo bogato združbo visokih suhih travnikov – združbo pokončne stoklase in srednjega trpotca, ki jo je v Sloveniji najti tudi še na območju Kozjanskega (Škornik, 1998).

Nekoliko podrobneje so predstavljene nekatere rastlinske vrste, ki so redke, ogrožene, oziroma značilne predstavnice različnih tipov rastišč. Tako najdemo med njimi plevele, gozdne vrste, vrste suhih travnikov, predalpske vrste, subpanonske vrste, vrste skal in skalnih razpok in vrste ekstenzivne kulturne krajine. S tem izborom  želimo prikazati mnogoterost in raznolikost tipov življenjskih prostorov v Kozjanskem parku:

Družina: volčinovke

Blagajev volčin (Daphne blagayana)
"Kraljeva roža" uspeva v svetlih gozdovih in grmovnatih pobočjih dinarskega, predalpskega in subpanonskega vegetacijskega območja. Kot ranljiva vrsta je uvrščena v rdeči seznam. Ob planiki je bil prva zavarovana rastlinska vrsta pri nas (1898). Njegovo rastišče v Kozjanskem parku je še posebno varovano kot naravna vrednota.

20. maja 1837 je domačin prinesel skrivnostno rožico grofu Blagayu (Polhov Gradec), ta pa jo posredoval v Ljubljano kustosu muzeja H. Freyerju. Ta je zaslužen za poimenovanje nove vrste volčina. Zaradi cesarskega obiska (Friderik Avgust II, 14. maj 1838) rastišča pri Polhovem Gradcu, so ga ljudje poimenovali "kraljeva roža". Grof Blagay pa je naslednje leto v spomin visokemu obisku postavil verjetno edini botanični spomenik pri nas.

 

altnavadni mali zvonček  (Galanthus nivalis)

Navadni mali zvonček je eden prvih cvetočih znanilcev pomladi. Zgodnjo rast mu omogoča čebulica s hranljivimi snovmi v zemlji. Obstaja cel kup njegovih form glede zelenih lis na cvetu.
V Sloveniji je od l. 2004 zavarovana vrsta. Lahko nabiramo cvetoče poganjke, ne smemo pa ga izkopavati ali nabirati semena.


alt

kranjska lilija (Lilium carniolicum)

Postavna oranžno cvetoča lilija je ena izmed znamenitih slovenskih rastlin. Koncem maja in junija zacveti na robu travnikov. Najdemo jo tako v nižinah kot na alpskih tratah. Redko lahko opazimo tudi skoraj povsem rumeno cvetoče primerke.

alt

mehkodalkavi pljučnik (Pulmonaria mollissima)

Od podobno velikega navadnega pljučnika, ki je splošno razširjen po Sloveniji se zlahka loči po nepegastih svetlih in gosto, a kratko dlakavih listih. Tudi številni cvetovi so še v popkih močno skupaj stisnjeni. Tudi steblo je bolj robustno kot pri navadnem pljučniku.

Ob cesti Bistrica ob Sotli - Trebče ga je polno. Zato kar čudi, da je bil odkrit šele nedavno. Do tega odkritja je bil v Sloveniji poznan le z nahajališč ob Muri in v Prekmurju.

Družina: kukavičevke piramidasti pilovec
Družina: zlatičnice

navadna jarica (Eranthis hyemalis)

V Sloveniji uspeva množično le na Bohorju (Veliki Javornik, Koprivnik, Debeli vrh), na Senovem ter pri Podsredi. Na marsikatei zelenici ob stanovanjski hiši je vzklila iz semem, ki jih dobimo v vrtnih centrih.
Zelnata trajnica (stebelni gomolj) z enocvetnim, 10 do 15 cm visokim steblom zacveti takoj, ko skopni sneg (februar, marec). V cvetu je pet medovnikov (podobno telohom), plodovi so kratkopecljati mešički (4 do 6).
 
Carl Linne je jarico poimenoval Helleborus uniflora, kar pomeni "enocvetni teloh". Dolgo časa je veljala za vrsto teloha. Rastišče na Bohorju je bilo začasno zavarovano l. 2002, dve leti kasneje pa je ob vstopu Slovenije v EU jarica postala zavarovana rastlinske vrsta.

Družina: lilijevke Bodeča lobodika
Družina: klinčnice Bavarska popkoresa
Družina: zlatičnice

navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans)

V Sloveniji uspeva redko na pustih suhih travnikih v prealpskem, preddinarskem in subpanonskem pasu. V manjših skupinah se pojavlja v okolici Bizeljskega.

Je bližnji sorodnik vijolično cvetoče velikonočnice (Pulsatila grandis), ki skoraj istočasno zacveti pri Ponikvah in na Boču. Njeno cvetenje privablja prave množice radovednih obiskovalcev. Pri tem ne pozabimo, da so vsi kosmatinci v Sloveniji zavarovani!


Dlakavost stebla in cvetov je zaščita pred nizkimi temperaturami zgodnje pomladi. V mesecu maju pa lahko namesto vijoličnih kimastih cvetov občudujemo pokončne kuštrave glavice s semeni. Kosmatinec še enkrat zasluži svoje ime.