Program

Kozjanski park lahko označimo kot območje z izjemno biotsko pestrostjo, ki v letošnjem letu, ki je razglašeno za mednarodno leto biodiverzitete, še pridobiva na aktualnosti. Visoka biotska pestrost je posledica dejstva, da območje leži na stiku treh različnih geografskih enot (predalpske, subpanonske in preddinarske), na izredno pestri geološki podlagi ter razgibanem reliefu, kar vse ustvarja številne razlike v mikroklimi in posledično izredno pestrost živih bitij.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      

Kulturne krajine Kozjanskega parka, prepoznavne predvsem po travniških sadovnjakih, ni moč začutiti kot zgolj estetsko kategorijo, ampak lahko v njej prepoznamo tudi odraz sonaravnega kmetovanja, ki predstavlja dober primer sožitja med človekom in naravo. Ocenjujemo, da v visokodebelnih travniških sadovnjakih na območju Kozjanskega parka raste več kot 50 000 sadnih dreves, ki so poleg divjih sadnih dreves v gozdovih ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti.                                                                                                                                                                                                                                                                                              

Na vsakoletni razstavi starih sort jabolk, ki jo JZ Kozjanski park v sredini oktobra v sklopu prireditve Praznik kozjanskega jabolka prireja že deset let, je bilo v lanskem letu predstavljenih 74 sort, ki so pomemben genetski potencial (zaklad) tega območja; njegov pomen gotovo presega mejo regije.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          

Spomladi nas prevzame cvetoče sadno drevje, mesec junij pa je mesec, ko se v Kozjanskem parku razcvetijo orhideje. Ste vedeli, da lahko predstavnice te najštevilčnejše družine v rastlinskem svetu najdemo na naših travnikih? Seveda to niso čisto običajni travniki, pravimo jim suhi travniki in predstavljajo drugi pomemben kamenček v mozaiku biotske raznovrstnosti našega parka. Strokovnjaki ta tip travnika prepoznajo pod imenom polnaravna suha travišča na apnenčasti podlagi. Na območju Vetrnika je bila v sklopu evropskega projekta LIFE leta 2004 urejena naravoslovna učna pot Travnik, kjer poleg številnih ostalih rastlin najdemo tudi vrste iz družine kukavičevk, ki predstavljajo najštevilčnejšo in najrazvitejšo družino v rastlinskem svetu. Na območju Vetrnika srečamo do osem vrst , na širšem območju Kozjanskega parka pa raste približno trideset vrst iz omenjene družine, nekatere sicer zelo redko.  Najpogosteje srečamo trizobo in pisano kukavico, piramidasti pilovec in navadni kukavičnik,  redkeje ostale vrste kukavic, mačjega ušesa, naglavke, močvirnic, vimenjaka, zavite škrbice in muhovnika.  Ko se poglobimo v posamezen cvet katere od rastlin iz družine kukavičnic, lahko opazimo tipično in zapleteno zgradbo cveta, ki je sestavljen iz šestih cvetnih listov, od katerih zunanjemu vencu ali sepalu pripadajo trije, notranjemo vencu ali petalu pa trije, od katerih se eden vedno razlikuje od ostalih dveh in ga imenujemo medena ustna ali labelum. Medene ustne že s svojim izgledom, večina pa predvsem z nektarjem, ki ga skrivajo v notranjosti, privabljajo žuželke, ki so najpogostejši opraševalci orhidej. Medene ustne številnih vrst (npr.pri mačjem ušesu) so podobne samicam nekaterih kožokrilcev (muh, čmrljev, os in čebel) in tako privabljajo opraševalce predvsem s svojih videzom ter z izločki žlez, ki dišijo po samicah.
V mesecu juniju na suhih travnikih zacvetijo ali še vedno cvetijo tudi številne druge vrste : kot so navadni rman, navadni in poljski glavinec, navadni, deltasti in srhki klinček, rano in polajevo materino dušico, jajčasti pompon, šentjanževka, navadni jajčar, turška lilija, rumeni lan, navadna grebenuša, travniška in vretenčasta kadulja, mala strašnica, Hladnikov grintavec, Vrednikov jetičnik in številne druge.

Visoka biotska pestrost območja ni prepoznavna le na florističnem, ampak jo zasledimo tudi na favnističnem področju. Že prej omenjeni visokodebelni travniški sadovnjaki, suhi travniki in tudi druga območja parka so pomemben življenski prostor redkih in ogroženih ptic. Letos v parku ponovno poteka popis ptic, ki je bil prvikrat opravljen v letih 1999/2000 in je pokazal, da so zanimivejše vrste tega območja predvsem tiste, ki so vezane na odprto kulturno krajino, npr. velika sinica, črnoglavka, ščinkavec, pa tudi taščica in rjavi srakoper. To območje je najpomembnejše v Sloveniji za vijeglavko (po njej je poimenovavan tudi eden od projektov, ki jih izvajamo v parku in ga sofinancira EU – projekt IPA »Od vijeglavke do soka« predstavlja nadaljevanje projekta »Oživljanje travniških sadovnjakov«) in tretje najpomembnejše za srednjega detla. Na Bizeljskem lahko v času od maja do avgusta opazujemo živobarvnega čebelarja, ki lovi večje žuželke kar med letom (čebele predstavljajo majhen delež njegove prehrane) – čebelarji se na gnezdišču peskokopa Župjek običajno zberejo v začetku maja, kjer do konca meseca izkopljejo večino gnezdilnih rovov, v juniju pa se začne valjenje, ki traja do 20.junija. Letošnji popis bo izveden v času od aprila do junija, njegovi rezultati pa bodo zlasti zaradi primerjave s prejšnjim popisom dobra osnova za oceno stanja ohranjenosti ptičjih vrst na območju Kozjanskega.
 

Izjemno bogata favna je značilna tudi za suhe travnike, ki so domovanje številnih nevretenčarjev, posebno pester pa je izbor metuljev in hroščev. Na travnikih Vetrnika in Oslice je moč najti več kot 500 različnih vrst metuljev- tu najdemo enega najlepših metuljev – lastovičarja, še več pa je okarjev, pisančkov, modrinov, citrončkov, cekinčkov, pavlinčkov in trakarjev.  Razmerje med majhnimi in velikimi metulji, ki je pomemben indikator za ohranjenost narave, je v Kozjanskem parku precej tesno (zelo blizu 1:1), kar kaže, da so ti habitati še relativno dobro ohranjeni.
Vse zgoraj opisano je dober razlog, da obiščete Kozjanski park - pokrajino z mnogimi obrazi - tudi v juniju. V parku se naravni biseri prepletajo z zgodovino kulture in tradicije v prelepo ogrlico, ki jo dopolnjuje pestra ponudba prireditev, ki prijazno vabijo, da jih obiščete (glej koledar prireditev na spletni strani KP).